Motnje srčnega ritma je zelo težko zaznati predno se le te pojavijo. Zato ni nič presenetljivega, da je srčni zastoj vzrok za skoraj vsako drugo smrt, ne glede na to ali je bil posledica infarkta, krvavitve, zadušitve ali alergije. Izraz defibrilacija izhaja iz izraza fibrilacija, kar pomeni trepetanje oziroma migetanje. Kakršno koli motnjo srčnega ritma imenujemo ventrikularna fibrilacija in jo je mogoče prekiniti le z električnim udarcem velike moči, ki omogoči ponovno usklajeno delovanje.
Kazalo vsebine
Tehnološki napredek je prinesel razvoj naprav, ki prepoznajo motnjo srčnega ritma, preračunajo potrebno energijo šoka in izvedejo defibrilacijo. Gre za napravo, ki jo imenujemo avtomatski zunanji defibrilator AED, ki je v takšnih situacijah izjemno učinkovit. V zdravstvenih ustanovah so tovrstni postopki defibrilacije nekaj povsem običajnega, a so tovrstni defibrilatorji za laike praktično neuporabni. Zato ima avtomatski zunanji defibrilator toliko večjo vrednost, saj je njegova uporaba tako preprosta, da je namenjen predvsem laikom.
Statistiko smrti, ki so posledica srčnega zastoja, lahko bistveno izboljšamo z uporabo defibrilatorja AED. Pri tem je pomemben hiter odzivni čas in znanje temeljnih postopkov oživljanja. Najboljša je kombinacija masaže srca in defibrilator AED, ki velja za zelo preprosto napravo, zato se ni treba bati, da bi jo napačno uporabljali. Če ste na licu mesta ugotovili, da je oseba neodzivna in ne diha, potem je potrebno poklicati pomoč, začeti z masažo srca in čim prej poiskati najbližji defibrilator.
Prvi korak je priprava defibrilatorja AED. Potrebno ga je vklopiti, nato pa le še slediti zvočnim navodilom. Najprej je potrebno pravilno namestiti elektrode zato, da defibrilator AED ugotovi motnje srčnega ritma. Po analizi vas obvesti o rezultatu in vas opozori, ali je potreben šok, ki ga sprožite s pritiskom na ustrezno in utripajočo tipko. Po šoku zopet sledi analiza srčnega ritma, pri čemer je potrebno neprekinjeno izvajati tudi masažo srca.